Veleposlaništvo RS Berlin /10 portretov velikih Slovencev ob 10-letnici članstva v EU /France Prešeren (1800-1849) /

France Prešeren (1800-1849)

France Prešeren (1800-1849) je naš najpomembnejši pesnik, katerega osmrtnico – kot Vam je vsem znano – obhajamo na dan njegove smrti, 8. februarja kot narodni praznik in dan kulture. Kot poet je po eni strani pomemben jezikovni ustvarjalec in po drugi ključen soustanovitelj naše nacionalne ideje in zavesti; po pravici ga lahko označimo za pesnika ljubezni – Sonetni venec, ta edinstvena pesniška kompozicija, je kot akrostih posvečen njegovi neuslišani ljubezni, hkrati pa vsebuje in nuce narodni jezikovni program – in ne nazadnje je avtor slavne Zdravice, naše slovenske državne himne, ki – poleg predstavitve programa stremljenja k narodovi sreči – kot edina himna vsebuje tudi podoben program, ki se nanaša na mednarodno srečo sožitja med narodi – naš zunanjepolitični postulat, načelo, ki ga najdete natisnjenega s pesnikovim obličjem na slovenski različici kovanca za 2 evra – (Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan). Da bi prinašal srečo naši evropski hiši in svetu! Med Prešernovimi sodobniki najdemo še nekaj prav tako pomembnih jezikovnih ustvarjalcev, ki so se v njegovem času udejstvovali kot teoretiki (profesorji) svetovnega pomena, kot npr. Fran Miklošič in Jernej Kopitar, mdr. kot ustanovitelji slavistike, pa tudi romanistike, germanistike, primerjalnega jezikoslovja in književnosti, strokovnih znanstvenih smeri, kot jih poznamo danes – prav posebej sem nocoj vesel udeležbe profesorja Petra Klausa s Freie Universität Berlin kot predstavnika jezikoslovja –, pa tudi škofa Antona Martina Slomška, ki je Slovence združil kot občestvo v cerkvenem okviru – in danes kot blaženi zre na nas tudi z enega od oken berlinske cerkve sv. Elizabete; med nami pozdravljam predstavnika Slovenske Cerkve v Nemčiji, našega berlinskega župnika pri sv. Elizabeti, gospoda Izidorja Pečovnika. Kot naslednika in nadaljevalca jezikovne ideje lahko označimo našega misionarja Ireneja Friderika Barago, ki je v Kanadi in na severu ZDA napisal prvo očipvejsko slovnico in slovar ter tam velj za prvega indijanskega škofa.